doc. dr. Božidar Opara
V zadnjih letih se otrokom s posebnimi potrebami posveča čedalje več pozornosti in družbene skrbi. Nastajajo nove institucije in različne organizacije, ki se ukvarjajo s tozadevnimi problemi s strokovnega vidika in z vidika pomoči tem otrokom in njihovim družinam. Redkeje se dogaja, da nastane priročnik, ki z jasnimi navodili svetuje staršem, kako ravnati z otrokom, ki ima posebne potrebe.
Avtorica Suzana Odžić na izjemno simpatičen način sporoča staršem otroka z avtizmom, kako ravnati v različnih situacijah. Knjižica si zasluži naziv priročnik, saj naj bi bil staršem otrok z avtizmom vedno pri roki. Otroci z avtizmom so otroci kot vsi drugi, le da imajo različne individualne posebnosti v svojem funkcioniranju. Za vse otroke velja, da so si različni, še posebej pa to velja za otroke z avtizmom. Tu je resnično vsak otrok individuum. Kar velja za enega, ne velja za drugega. Kako vedeti, kaj je za posameznega otroka z avtizmom najprimerneje? Znanosti, ki se ukvarjajo s temi problemi, so zelo napredovale. Obstajajo mnoge teorije, ki kot vse teorije govorijo o posplošitvah. Starši pa morajo iz njih znati prepoznati, kaj je za njihovega otroka najustreznejše. In to ni preprosto.
Avtorica je kot študentka inkluzivne pedagogike in kot mati dveh otrok z avtizmom povezala teorije s prakso. Vse, kar je napisala, je tudi sama doživela in preizkusila v praksi. Kar vsiljivo se ponuja starorimski izrek, ki pravi, da je teorija brez prakse kot voz brez koles. Ta voz ima čudovita kolesa. Prav to dela priročnik tako izjemen. Nič ni abstraktnega, vse so le vsakodnevne situacije. In prav takšne izkušnje bodo staršem otrok z avtizmom v veliko pomoč. Nič ni izmišljenega, domnevnega. Vse so le konkretne situacije in nasvet, kako ravnate v teh situacijah.
Tisto, kar se mi zdi impresivno, pa je, kako avtorica čuti in doživlja svoja dva otroka. Čutita se srčnost in sporočilo, kako pomembno je imeti otroka rad. Vsi otroci sveta si zaslužijo ljubezen. Ni bistveno, kaj zmorejo in kako to pokažejo. Že prisrčen nasmeh otroka lahko osrečuje starše. Ni potrebno veliko, le občutiti je to treba. In smo lahko srečni. Hočem povedati, da sta ljubezen in sreča v družini z otrokom z avtizmom prav tako možni in potrebni kot v vseh drugih družinah. Le sprejeti je treba, da je njihov otrok nekoliko drugačen. Priročnik, ki je pred vami, vam bo pri tem pomagal.
Iskreno bi rad čestital avtorici za vsebino, ilustratorki pa za čudovite ilustracije. Koristni napotki na koncu in modre misli so pika na i.
