doc. dr. Marta Macedoni Lukšič

Z velikim veseljem sem sprejela povabilo, da napišem nekaj besed kot uvod v knjižico Suzane Odžić, ki gotovo zapolnjuje vrzel na področju dela in vzgajanja otrok z avtizmom. Knjižica je zelo jasno in razumljivo napisana ter vsebuje veliko praktičnih nasvetov, ki bodo staršem v pomoč pri njihovem vsakodnevnem premagovanju izzivov.

Če kaj, se je v vseh letih, ko se intenzivneje posvečam osebam z avtizmom in njihovim staršem, prebijalo v ospredje spoznanje, da je družina ključni dejavnik, ali se otrok z avtizmom razvije v zadovoljno osebo ali ne. Zato so mi še posebno dragocena sporočila, ki jih avtorica ponuja v uvodu. Sprejemanje, ozaveščanje in spreminjanje s strani staršev so tiste prepotrebne stvari, ki naredijo razliko med »srečo in nesrečo, življenjem in preživljanjem«. Ja, se strinjam, da so žal starši v tem procesu večinoma sami in osamljeni in da pri tem nimajo dovolj podpore in znanja. V tem smislu je sporočilo knjižice pomembno tudi za nas strokovnjake in nas zavezuje, da pri svojem delu še več energije vložimo v opolnomočenje staršev in družin.

Suzana Odžić nam sporoča, da je možno živeti srečno življenje tudi z otrokom s posebnimi potrebami. Sreča je odločitev, ni usoda. Seveda to ne pomeni, da je vsak trenutek izpolnjen in radosten. Gre bolj za prevladujoče občutje, da zmoreš nositi breme življenja in vsakdana in se pri tem lahko tudi sprostiš in zadihaš. S to knjižico bo odločitev za srečo staršem lažja.